V Sloveniji imamo za varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva od leta 2006 sprejet zakon (ZVDAGA)[^1], ki je varstvo zapisov v fizični obliki razširil še na varstvo elektronskega gradiva, saj ureja način, organizacijo, infrastrukturo in izvedbo zajema ter hrambe tega gradiva, vključno s pravnimi učinki takšne hrambe. ZVDAGA je v dolgoročno ...
Sisteme e-hrambe vzpostavljajo organizacije tako javnega kot zasebnega prava s predpostavko, da bodo seveda zaupanja vredni. To pomeni, da bodo e-zapisi, shranjeni v teh sistemih, ves čas hrambe dostopni in uporabni, njihova vsebina pa nespremenjena, celovita in avtentična, torej enaka originalu. Pogosto je za hranjene e-zapise treba zagotavljati tudi njihovo ...
Informacijsko varnost v Sloveniji ureja, poleg že omenjenih, še vrsta drugih zakonov, predpisov in dokumentov, kot npr.:
Zakon o varovanju tajnih podatkov,
Uredba o tajnih podatkih v komunikacijskih in informacijskih sistemih,
Zakon o varovanju osebnih podatkov,
Resolucija o strategiji nacionalne varnosti RS,
Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020,
Strategija ...
V Sloveniji sprejet ZEPEP je povzročil hiter razvoj e-poslovanja v javni upravi in zasebni sferi ter posledično potrebe po urejeni in učinkoviti hrambi e-zapisov v skladu s tehničnimi standardi (velja za tako zapise, ki so izvirno nastali v elektronski obliki, kot tiste, ki so bili digitalizirani iz drugih oblik), urediti ...
Ministrstvo za javno upravo je 20. maja 2019 v Uradnem listu objavilo Pravilnik o varnostni dokumentaciji in varnostnih ukrepih izvajalcev bistvenih storitev, v nadaljevanju pravilnik (glej Slika 3), ki je stopil v veljavo petnajsti dan po tej objavi.
S pravilnikom je podrobneje:
določena vsebina in struktura varnostne dokumentacije, ki jo ...
Na predlog Ministrstva za javno upravo je Vlada RS 17. aprila 2018 sprejela Zakon o informacijski varnosti1 (v nadaljevanju: ZInfV), s katerim je v pravni red Republike Slovenije prenesla Direktivo (EU) 2016/1148/ES, v veljavo pa je stopil 11. maja 2018.
Pomembno: Z njim ureja področje informacijske varnosti ...
ZVDAGA skupaj s podrejenimi predpisi pravzaprav določa, da je z zagotavljanjem dostopnosti, uporabnosti, celovitosti, avtentičnosti in trajnosti e-zapisov mogoče zagotoviti dolgoročno hrambo e-zapisov. Vemo pa, da je pri obravnavanju e-zapisov pomembno tudi zagotavljanje njihove razpoložljivosti in zaupnosti. V poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja so organizacije po vsem svetu začele posvečati ...
Z razvojem sodobnih telekomunikacijskih sistemov, predvsem pa hitrim vzponom interneta, ki se pogosto pogovorno nanaša na storitve, kot so svetovni splet (www) in elektronska pošta, so bile ob koncu 20. stoletja vzpostavljene dobre tehnološke možnosti za elektronsko poslovanje. Ko je Državni zbor Republike Slovenije leta 2000 sprejel Zakon o elektronskem ...
Skladno z ZinfV (6. in 7. člen, glej Slika 2) je Vlada RS 20. junija 2019 sprejela Uredbo o določitvi bistvenih storitev in podrobnejši metodologiji za določitev izvajalcev bistvenih storitev1 (v nadaljevanju: uredba), ki je stopila v veljavo 22. junija 2019.
a) Določitev bistvenih storitev in metodologija
Uredba ...
Prej omenjeni standardi so celovito obravnavali varovanje informacij in so jih kot take lahko vpeljevale v svoje okolje katere koli organizacije. Vendar so standardi skupek dobrih praks na nekem področju in sami po sebi niso obvezni, razen če njihovo implementacijo zahteva predpis. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je varovanju informacij ...